Dobrodošli na spletnih straneh Civilne zaščite Trzin

 

Civilna zaščita Trzin

 
| Kaj storiti v nesreči | Ukrepi glede na nesrečo |Ogroženosti v Sloveniji | Domov
Pišite nam
Organiziranost Civilne zaščite  Trzin Organiziranost CZ Trzin
Dogodki in aktivnosti Civilne zaščite v Trzinu Načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah
Dogodki in aktivnosti Civilne zaščite v Trzinu Dogodki in aktivnosti
Civilna zaščita v Sloveniji CZ Slovenije
Pravice in dolžnosti državljanov Pravice in dolžnosti
Pomembne povezave Povezave
Pišite nam Pišite nam
 

 

 

Kako ravnati v nesreči


Kako ravnamo ob požaru na objektu

Kako ravnamo ob požaru v naravi

Kako ravnamo ob potresu

Kako ravnamo ob poplavi

Kako se zaščitimo pred strelo

Kako ravnamo ob obilnih snežnih padavinah

Kako se zaščitimo pred snežnimi plazovi

Kako ravnamo ob pojavu nalezljive bolezni

Kako ravnamo ob požaru na objektu:

Gašenje

- Ob požaru ne postanite panični.
- Ob požaru takoj obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112.
- Začetni požar lahko pogasite sami s priročnimi gasilnimi sredstvi z vodo, peskom, pokrovko ali odejo.
- Če vam požara ne uspe pogasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi, uporabite ročni gasilni aparat.

 

Ob požaru v večstanovanjskih, predvsem visokih objektih, je največja nevarnost dim na stopnišču, ki otežuje ali celo onemogoča umik iz objekta. V tem primeru v prostoru, kjer ste, z mokrimi krpami zatesnite spodnji del vrat in v stanovanju počakajte na pomoč.


Če dim ni preveč gost, lahko dihala delno zaščitite tako, da si daste pred usta moker robec ali krpo.
Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorite nase. Vedite pa, da vsako odpiranje oken ali vrat pripomore k širjenju požara, predvsem dima.
Splošni preventivni ukrep

Na stopnišču ne odlagajte gorljivih materialov, predvsem pa ne vnetljivih tekočin in plinov.

na vrh

Kako ravnamo ob požaru v naravi

Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.

Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živalio gnju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.

Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih

Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin.

Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate.

Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112.

V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe.

V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:

- nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov
- kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini
- kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč
- odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

Kaj storiti, ko v naravi zagori

Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.

Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.
Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.

Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporočite naslednje podatke:
- svoje ime in priimek
- kaj in kje gori
- kratek opis požara
- v katero smer se požar širi in kaj ogroža
- če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij.

Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju.

na vrh

Kako ravnamo ob potresu

Kaj storiti pred potresom

- Poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi.
- Pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik in osebne dokumente.
- Vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdnih in negorljivih kasetah.
- Reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč morajo biti dosegljivi ob vsakem času.
Imeti moramo zalogo hrane.
- Kaj storiti med potresom

Ohranimo mirno kri.
- Če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem.
- Iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam.
- Izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom.
- Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč.
- Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja.
- Na prostem se oddaljimo od poslopji, električnih daljnovodov in drugih napeljav.

Kaj storiti po potresu

- Če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni.
- Če smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varčujmo svojo energijo in v enakomernih presledkih udarjajmo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno kličimo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo.
- V stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napetost.
- Če je zgradba, v kateri prebivamo, poškodovana, takoj odnesimo morebitne nevarne snovi na za ta namen določeno mesto.
- Če je potres tudi v gorah, se pri hoji izogibajte krušljivih sten in območij skalnih podorov.

na vrh

Kako ravnamo ob poplavi

A. Ukrepi pred poplavo

- Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.
- Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite.
- Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb.
- Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo.
- Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče.
-
Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.

Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku.Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda.


Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod.

B. Ukrepi med poplavo

- Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenjem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora...).
Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi.
- -Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen.
- Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.
- Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene.
- Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi.

C. Ukrepi po poplavi

- Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo.
- Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov.
- Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.
- Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ali plinskega omrežja.
- Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.

na vrh

Kako se zaščitimo pred strelo

Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električno praznjenje). Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do stotisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.

Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali.

Ukrepajte preventivno!

Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.

Opozorilna znamenja:

-poletna stanja z izenalčenim zračnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht;

-soparno ozračje, kopasti oblaki

Znamenja za preplah:

kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi
oddaljeno grmenje


Skrajno nevarno:

razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje...)
Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Izgovor, češ da nevihte niste pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, t. j. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu.

Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Ne pozabite! Zračni puh je že veliko ljudi pahnil v globino!

na vrh

Kako ravnamo ob obilnih snežnih padavinah

V naši državi je pozimi skoraj vsako leto bolj ali manj obilna snežna odeja. Sneg ponavadi ne ogroža našega delovnega in bivalnega okolja, ogroža pa prevoz, preskrbo z električno energijo, lomi drevje in električne drogove in posredno ogroža tudi oskrbo z vodo.

Obilnih snežnih padavin ne moremo preprečiti. Z nekaterimi ukrepi pa lahko posledice velikega snega bistveno omilimo ali celo preprečimo. Pomembno je, da že med sneženjem preventivno in pravočasno očistimo poti in površine, ki jih uporabljamo in za katere ne skrbijo komunalna in cestna podjetja. Očistimo avtomobile in, če je le možno, otresimo sneg iz sadnega in okrasnega drevja ter grmičevja, televizijskih anten, drogov in drugih predmetov, ki se pod težo snega lahko poškodujejo ali zlomijo. To velja tudi za telefonske in električne kable, ki so izolirani, nikakor pa ne smemo čistiti žic, ki niso izolirane, ker je to smrtno nevarno.

Ob obilnih snežnih padavinah lahko ostanejo posamezne vasi, zaselki in kmetije odrezane od sveta. V tem primeru je treba o tem čimprej obvestiti center za obveščanje na številko 112 ali na kakršen koli drug način o tem obvestiti krajevni ali občinski štab Civilne zaščite. Ta bo s prebivalci teh naselij vzpostavil stik in poskrbel za najnujnejšo oskrbo. Nanj se v posebno nujnih primerih (molža, oskrba z vodo ipd.) lahko obrnete tudi glede nadomestnih virov električne energije.

Odvisno od debeline snežne odeje in teže snega ter trdnosti ostrešij je treba sneg odstraniti tudi s streh stanovanjskih in drugih objektov, vendar je to delo zelo nevarno, zato ga, če mu sami niste kos, prepustite gasilcem in drugim reševalnim službam.

V hladnih dneh na strehah nastanejo debele ledene sveče, ki neposredno ogrožajo ljudi na pločnikih in drugih javnih površinah. Lastniki in upravljavci zgradb jih morajo v skladu s predpisi pravočasno odstraniti. To delo je izjemno nevarno, zato ga je najbolje prepustiti ustreznim javnim službam.

V hladnih dneh so lahko zelo nevarni tudi zaledeneli pločniki. Lastniki in upravljavci zgradb morajo zato poskrbeti za odstranitev snega in ledu oziroma za posipanje zaledenelih površin.

Pomembno je, da ukrepate pravočasno!

na vrh

Kako se zaščitimo pred snežnimi plazovi

O vremenu

Soparica in nevihte s strelami, mraz in snežni meteži, slaba vidljivost in še kaj so vremenski pojavi, ki lahko povzročijo obiskovalcem gora hude preglavice. Ljudje o vremenu radi govorijo, da jim ni naklonjeno, vendar vreme ni ne potuhnjeno in ne zahrbtno.

Vedite:

- meteorološka služba pravočasno obvešča javnost o vremenskih stanjih in napovedih
proti mrazu se lahko zavarujete
--strela ne udari z jasnega neba
- težave z orientacijo lahko predvidite.
- Pred vsako turo se seznanite z vremensko napovedjo in stanjem snežne odeje. Informacije o tem dobite na telefonskem odzivniku (številka 9822).

Nihče ne more z zanesljivostjo trditi, da je kako pobočje varno pred snežnim plazom. Izjema so pobočja z ustaljenim, uležanim snegom - firnom.

Plazovi se lahko sprožijo, kadar je nagib pobočja večji od 25o . Največ nesreč v plazovih se zgodi na pobočjih z nagibom med 30o in 35o. Posebno nevarne so vzhodne strmine. Tam je zaradi plazov 63 % vseh nesreč.

Kako spoznati nevarnost snežnih plazov

Običajno so najlepši smučarski tereni na pobočjih, kjer je nevarnost plazov največja. Zato velja osnovno pravilo: opazovati, opazovati in še enkrat opazovati. Zgovorno znamenje, da se trgajo plazovi, so ostanki plazov. Poglejte, kje so se plazovi že odtrgali. Ocenite, koliko časa je odtlej minilo.

Drugi znaki nevarnosti so:

Napihan sneg - največ nesreč se zgodi med sneženjem in kmalu po njem zaradi kložastega snega, ki ga je zametel veter.

Po sneženju ali po vetrnih nanosih se izogibajte tistih pobočij, na katerih je nov sneg.

Napihan sneg spoznate po obliki nanosa in barvi, še bolj pa, če ga gazite. Trdnost novega snega lahko preizkusite takole: poiščite ne več kot dva do tri metre visoko strmino s snežnim zametom. Zagazite vanj. Če nastajajo v snežni odeji razpoke, grozi nevarnost plazov.

Globinski srež: pri nizkih temperaturah (posebno v jasnem vremenu) nastane v snežni odeji temperaturni gradient, tedaj potekajo pojavi, zaradi katerih postane sneg ali posamezne plasti krhke, vezi med kristali popustijo. Snegu v teh plasteh pravimo globinski srež, plovni ali tudi tekoči sneg. Prepoznate ga po tem, da je suh, po strmini se posiplje kot zrnca kristalnega sladkorja. Kložasti sneg, ki leži na prhki plasti plovnega snega, se lahko odtrga in splazi. Nevarne plasti globinskega sreža so zelo pogost pojav v mrzlih, s snegom revnih zimah.

Moker sneg: zaradi odjuge, fena, dežja in sončnega obsevanja se snežna odeja lahko tako zelo zmoči, da se začnejo trgati plazovi mokrega ali vlažnega snega. S pozornim opazovanjem brez težav ugotovite, kolikšna je vlažnost snežne odeje.

Nekaj pravil za ravnaje

- Kdor se podaja v globok sneg zunaj teptanih smučiš? brez plazne žolne, snežne lopate, plazne sonde in sam, je neodgovoren.
- Če vas zajame plaz in pentlji smučarskih palic objemata zapestji, vas bo plazovina vlekla v globino. Smuči, pričvrščene z lovilnim jermenom, delujejo v plazovini kot sidra.
- Izkušenega turnega smučarja boste prepoznali po tem, da ni sam, da varno smuča v celem snegu, potegne zapestji iz pentelj smučarskih palic, odveže lovilne jermene, ima pri sebi vključeno plazno žolno (vklop oddaja), v nahrbtniku pa snežno lopato in plazno sondo.
- Izogibajte se pobočjem, za katera nimate občutka, da so varna. Na nekatere znake, ki grobo nakažejo sestav snežne odeje in možnost, da se bo odtrgal plaz, opozarja poizkus s smučarsko palico, npr. zaporedja trdih in mehkih plasti, pri tem je trda vrhnja plast na mehki podlagi ali pa obrnjeno.
- Kadar ni možno zaznati znakov nevarnosti, lahko uživate pri smučanju na nezavarovanih smučiščih in novozapadlem snegu. Pri tem seveda ne smete pozabiti, da je vaša ocena lahko napačna. Zaradi tega se razsodni smučarji po strminah ne smučajo v skupini, ampak posamič, drug za drugim, od enega varnega stojišča do drugega.

Ukrepanje

Če je plaz zasul prijatelja, znanca ali člana vaše skupine ali skupine, ki je pred vami ali za vami prečkala plaz, si zapomnite mesto, kjer je plaz zajel zasutega, in mesto, kjer ste zasutega nazadnje videli, saj to bistveno olajša delo reševalcem.
O nesreči takoj obvestite reševalce na številko 112 in organizirajte pomoč (iskanje), vendar pazite, da s tem ne sprožite dodatnih snežnih plazov.
Če vas zajame plaz, se boste le redkokdaj rešili s smukom. Na to možnost morate pomisliti že prej: takoj ko opazite premik snežne odeje in da vas sneg nosi, če ste vešč smučar, poskušajte poravnati smuči in se odpeljite po plazu ven.
Če padete, se borite s plazom! Upirajte se, da vas ne potegne v plazovino. Če ugotovite, da se hitrost plazu manjša, dajte roke pred obraz. Če ste neuspešno poskusili predreti plazovino, poizkusov ne ponavljajte, ker s tem samo po nepotrebnem tratite moči in zrak.


Da bi preživeli, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev:

- da niste smrtno nevarno poškodovani (kar je zelo pogosto)
- ustvariti si morate dihalni prostor (roke pred obraz, kar ne uspe, če vas vežejo pentlje smučarskih palic)
- da so sotovariši hitri in vajeni reševanje iz plazu.
- Pogoj za uspeh so plazne žolne, snežne lopate in plazne sonde. Če ne bo uspešna tovariška pomoč, bo uspešen hiter poseg gorske reševalne službe. V plazu kričite samo, če čutite, da so reševalci nad vami.

(povzeto po brošuri Gornikov svetovalec, GRS)

na vrh

Kako ravnamo ob pojavu nalezljive bolezni

prim. mag. Alenka Kraigher, dr. med. spec. za epidemiologijo
Inštitut za varovanje zdravja, predstojnica Centra za nalezljive bolezni

Nalezljive bolezni nas še vedno ogrožajo, tudi v Sloveniji, čeprav se morda marsikomu zdi, da smo boj z njimi že dobili. Bolezni, ki se pojavijo na drugem delu sveta, so le navidez daleč. Zaradi pogostih gospodarskih in turističnih stikov nas lahko zelo hitro dosežejo. Z zakonom o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95) je določeno in urejeno njihovo spremljanje in obvladovanje.

Sistematično zatiranje nalezljivih bolezni na Slovenskem poteka že stoletja. Za varovanje prebivalstva pred njimi se uporabljajo dosežki sodobne medicine. Nekaterih bolezni, naprimer davice, tetanusa pri novorojencih, otroške paralize in tifusa, pri nas ni več. Še vedno pa so zelo pogoste črevesne nalezljive bolezni in akutne okužbe dihal, zoonoze, med njimi zlasti salmoneloza in kampilobakterioza, ter zadnje desetletje borelioza. Nismo se izognili aidsu pa tudi novim sevom nekaterih mikroorganizmov, ki so celo bolj kužni, agresivni in odporni proti antibiotikom, ne. Med epidemijami so še vedno pogoste okužbe s hrano, katerih glavni vzrok za nastanek je nepravilna higiena pri pripravi hrane.

Nalezljive bolezni se prenašajo po zraku, s hrano in vodo ter z neposrednim stikom ali posredno s predmeti in površin. Prenašajo se s človeka na človeka ali z živali na človeka, povzročajo pa jih najmanjša živa bitja: bakterije, virusi, zajedalci, glive in plesni.

Čas med začetkom okužbe (po vdoru mikrobov) in pojavom prvih vidnih znakov izbruha bolezni imenujemo inkubacija. Večina nalezljivih bolezni ima vedno enako dolg inkubacijski čas, ki traja od nekaj ur do nekaj tednov, odvisno od števila mikrobov, njihove napadalnosti in odpornosti okuženega organizma.

Večina nalezljivih bolezni se začne s splošnimi bolezenskimi znamenji (vročina, glavobol, sprememba teka, izpuščaji, slabo počutje...), po katerih na samem začetku težko ugotovimo, katero bolezen ima bolnik. Med njenim razvojem se pojavijo značilna znamenja. Ko je bolezen premagana in ni bilo zapletov, sledi krajši ali daljši čas pojemanja bolezni, upadanja bolezenskih znamenj in okrevanja, ki pa je po različnih boleznih različen, odvisen pa je tudi od bolnikovega stanja, odpornosti, poteka okužbe. Traja lahko nekaj dni pa tudi do nekaj mesecev. Največkrat se nalezljiva bolezen konča s popolno ozdravitvijo in celo odpornostjo proti ponovnim okužbam, včasih pa pusti posledice, ki so začasne ali trajne. Kot vsaka druga bolezen se lahko tudi nalezljive bolezni končajo s smrtjo, čeprav so taki primeri redki.

Glede na nekatere skupne lastnosti nalezljivih bolezni jih razvrščamo v več skupin:

Črevesne nalezljive bolezni

So okužbe s hrano, nalezljive driske, griža, hepatitis (nalezljiva zlatenica), trebušni tifus, paratifus, otroška paraliza, kolera, okužbe s črevesnimi zajedalci. Človek se okuži z blatom bolnika ali nosilca povzročitelja, ki nima bolezenskih znamenj, pa tudi z vodo, živili, prek živali, mrčesa in predmetov ter celo na okuženem zemljišču.

Povzročitelji vstopijo v prebavila skozi usta in povzročijo bolezenske spremembe v različnih organih.

Za preprečevanje teh bolezni je najpomembnejše:

- osebna higiena in predvsem umivanje rok
- higiena v straniščih
- preskrba s higiensko neoporečno pitno vodo in hrano
- pravilna priprava hrane in njeno shranjevanje
- higiensko odstranjevanje odpadkov
- uničevanje mrčesa in glodalcev.

Kapljične nalezljive bolezni

Mednje spadajo angina, gripa, pljučnica, tuberkuloza, meningitis, škrlatinka, ošimagese, mumps, rdečke, norice, oslovski kašelj, davica.

Povzročitelji teh bolezni so bakterije ali virusi, ki se prenašajo z bolnikov ali zdravih nosilcev po zraku, predvsem s kapljicami iz ust pri govoru, kihanju, kašljanju ter slinjenju (npr. otroške igrače).

Povzročitelji vstopijo skozi usta in nos v dihala, kjer povzročijo bolezenske spremembe. Veliko jih povzroča hkrati ali pozneje v razvoju bolezni še druge bolezenske znake: izpuščaje, vnetje možganskih ovojnic in možganov, prizadanejo srce, ledvice in pljuča. Značilno je, da se mikroorganizmi zelo hitro širijo in povzročijo bolezen pri veliko ljudeh v istem času. V takem primeru se razglasi epidemija.

Za preprečevanje širjenja teh bolezni je pomembno prezračevanje in čiščenje prostorov ter čiščenje površin in predmetov, npr. igrač. Utrjevanje telesa z redno telovadbo, kakovostno hrano in gibanjem na svežem zraku pripomore k večji odpornosti proti nekaterim boleznim. Za nekatere med njimi (davica, oslovski kašelj, ošimagese, mumps, rdečke, norice in celo meningitis ter pljučnice) obstajajo cepiva, s katerimi tudi pri nas cepimo otroke in odrasle.

Zoonoze - bolezni, ki se prenašajo z živali

Za to skupino bolezni je značilno, da so skupne živalim in ljudem. Prenašajo se z živali na človeka, in sicer na različne načine: z dotikom, ugrizom, slinjenjem, lizanjem, uživanjem okuženega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, z iztrebki.

Pri nas so najbolj znane steklina, mikrosporija, bolezni, ki jih povzročajo zajedalci (toksokariaza, trakuljavost), slinavka, vranični prisad, salmoneloza, kampilobakterioza, jersinioza. Nekaterih zoonoz sedaj ni več. Brucelozo, vranični prisad, trihinelozo, tuberkulozo, ki se prenaša z mlekom in mlečnimi izdelki, smo izkoreninili s sistematičnimi ukrepi veterinarske službe.

Zaradi različnosti povzročiteljev se lahko ukužimo skozi usta, nos, kožo in sluznice. Bolezenska znamenja so lahko blaga do zelo huda, nekatere bolezni (steklina) se končajo s smrtjo.

Poleg veterinarske službe, ki preprečuje pojav teh bolezni pri živalih, lahko za njihovo preprečevanje veliko naredimo tudi sami: živila pravilno shranjujemo in pripravljamo, si umivamo roke, se izogibamo stiku z bolnimi živalmi ali živalmi, ki jih ne poznamo, in pravočasno obiščemo najbližjo ambulanto za preprečevanje stekline ob vsakem sumu stika s steklo živaljo.

Bolezni kože in sluznic

Nekatere bolezni kože in sluznic so nalezljive in se prenašajo s človeka na človeka z neposrednim stikom, stikom s predmeti, katerih površina je onesnažena z glivicami, bakterijami ali virusi. Znane so garje, herpes, gnojne okužbe kože, glivične okužbe kože in nohtov

Za preprečevanje teh bolezni je pomembna osebna higiena - umivanje in preoblačenje, pogosto in skrbno pranje perila in posteljnine ter drugih predmetov, s katerimi pridemo v stik s kožo. Zelo preprosto se lahko okužimo npr. z glivicami, ki se rade zadržujejo predvsem na lesenih deskah kopališč in podobnih vlažnih mestih.

Med te bolezni spadajo tudi spolno prenesene bolezni, ki jih povzročajo bakterije in virusi. Od nekdaj sta znana sifilis in gonoreja, v zadnjem času pa so se jima pridružili še aids, klamidioze, hepatitis B in C.

Bolezni, ki jih prenaša mrčes

Uši, klopi, bolhe, komarji in drug mrčes so prenašalci povzročiteljev pegavice, povratne mrzlice, rumene mrzlice, denge, malarije, klopnega meningoencefalitisa. Nekatere bolezni so značilne za slabe higienske razmere. Vse zatiramo s preprečevanjem stika z mrčesom. Zelo pomembna je osebna higiena (uši, bolhe). Rumeno mrzlico in klopni meningoencefalitis preprečujemo s cepljenjem, malarijo pa z zdravili.

Bolezni, ki se prenašajo s krvjo

Kri in drugi telesni izločki vsebujejo povzročitelje hudih nalezljivih bolezni, ki se lahko prenesejo z vbodom z ostrimi predmeti, na katerih so ostanki okužene krvi (igle, škarje, noži, britvice, zobne ščetke ...). Med temi boleznimi so najbolj znane aids, hepatitis B in hepatitis C. Osnovno pri preprečevanju njihovega pojava je preprečevanje stika s krvjo in izmenjavanja osebnih ostrih predmetov, na katerih so lahko ostanki krvi. Pred hepatitisom B se že vrsto let lahko zavarujemo s cepljenjem. Kadar pomagamo krvavečemu, moramo paziti, da se izognemu nezavarovanemu stiku kože s krvjo. Z njo onesnažene površine najprej prelijemo z razkužilom (lahko varikino) in jih nato očistimo. Z običajnimi stiki se aids niti hepatitis ne prenašata.

Splošni ukrepi so zagotavljanje higiensko neoporečne hrane, vode in predmetov splošne uporabe: higienski režim v vrtcih, šolah, domovih za ostarele, zdravstvenih organizacijah, v prehrambenih obratih, na javnih površinah in objektih.

Najučinkovitejši posebni ukrepi pa so poleg zdravljenja bolnih oziroma zdravih nosilcev povzročiteljev še cepljenje in zaščita z zdravili, razkuževanje, dezinsekcija in deratizacija, izolacija bolnikov pa tudi obdobni pregledi zaposlenih na delovnih mestih, kjer se nalezljive bolezni lahko prenašajo.

Cepljenje je pri nas obvezno. Poteka skladno s programom, ki ga pripravi Inštitut za varovanje zdravja, predpiše pa minister za zdravstvo. Predšolske in šolske otroke cepijo samo pooblaščeni pediatri in šolski zdravniki v zdravstvenih domovih ali zasebnih ambulantah, proti tetanusu, klopnemu meningoencefalitisu in gripi pa tudi drugi zdravniki.

Proti steklini in potnike pred potovanjem v tujino cepijo samo v območnih zavodih za zdravstveno varstvo in na Inštitutu za varovanje zdravja.

Ob pojavu gnojnega meningitisa, streptokokne angine, škrlatinke pa tudi oslovskega kašlja in tuberkuloze je obvezna zaščita z zdravili. Predpiše jo območni zavod za zdravstveno varstvo. Obvezno je tudi razuševanje, za katerega pa morajo poskrbeti ljudje sami.

na vrh


© Civilna zaščita 2006